Naravnih in drugih nesreč ne moremo napovedati vnaprej, lahko pa se bolje pripravimo za odziv nanje ter zagotovitev čim hitrejše in ustrezne pomoči vsem prizadetim. Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki združuje 192 nacionalnih društev, med katerimi je tudi Rdeči križ Slovenije, je v Strategiji do leta 2030, kot enega izmed temeljnih programskih področij, izpostavila podnebne spremembe in s tem povezano "pripravljenost in ukrepanje v primeru nesreč".
Po novi analizi Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca(IFRC) trenutna globalna prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam niso ustrezna za zaščito najbolj ogroženih ljudi na zemlji.
V zadnjem desetletju so 83% vseh naravnih nesreč povzročili ekstremni vremenski in podnebni dogodki, kot so poplave, nevihte in vročinski valovi. Te naravne nesreče so skupaj ubile več kot 410.000 ljudi in prizadele kar 1,7 milijarde ljudi.
Poplave, neurja s točami in močnim vetrom ter plimovanje, so samo v letu 2019 v Sloveniji povzročile za več kot sto milijonov evrov škode.
Temeljni cilj Rdečega križa Slovenije ob vsaki večji naravni ali drugi nesreči je takojšnje, ustrezno in nastalim razmeram prilagojeno ukrepanje, ki zajema usklajen odziv vseh deležnikov sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Znotraj tega Rdeči križ Slovenije:
- izvaja ukrepe zdravstvenega varstva ljudi ob naravnih in drugih nesrečah,
- izvaja ukrepe za sprejemanje, nastanitev in preskrbo ogroženih ljudi,
- organizira usposabljanja prostovoljcev za opravljanje nalog, ki jih določajo Ženevske konvencije,
- zagotavlja pogoje za pripravo in pošiljanje humanitarnih pomoči.
Rdeči križ Slovenije s svojimi ekipami prve pomoči in enotami RKS (stacionarij, nastanitvene enote, enota za zdravstveno oskrbo in enota za oskrbo bolnikov pri mobilnem stacionariju) predstavlja pomemben dejavnik pri oskrbi ogroženih in poškodovanih oseb.
Rdeči križ Slovenije organizira stacionarij v Mariboru in ekipe za organiziranje stacionarijev v Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici ter zagotavlja strokovno zdravstveno osebje za operativno delovanje mobilnega stacionarija pri Upravi.
Naloge stacionarijev, ki štejejo 300 članov, so predvsem oskrbovanje in negovanje poškodovanih in obolelih, oskrbovanje in negovanje posebej ogroženih prebivalcev (nosečnic, mater z otroki, invalidov, starejših oseb idr.) ter nudenje začasne nastanitve.
Organizira tudi ekipe za prvo pomoč in enotno poizvedovalno službo na območju države, ki štejejo 600 članov.
Osnovne naloge pripravljenosti in ukrepanja RKS ob nesrečah so:
- načrtovanje odziva na nesreče,
- zagotavljane usklajenega in učinkovitega ukrepanja ob nesrečah,
- osveščanje in usposabljanje prostovoljcev,
- zagotavljanje pomoči pri odpravljanju posledic nesreč.
Za uspešno, hitro in učinkovito delovanje ob različnih nesrečah ima Rdeči križ Slovenije vzpostavljeno svojo organizacijsko in materialno strukturo (sedež v Ljubljani, 56 območnih združenj RK in 890 krajevnih organizacij RK). Deluje tako na področju Republike Slovenije, kakor tudi na mednarodnem področju.
V Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS na Debelem rtiču, Rdeči križ Slovenije v primeru potreb ob naravnih nesrečah večjih razsežnosti lahko zagotovi začasno nastanitev, oskrbo in rehabilitacijo do 800 prizadetim osebam, zlasti otrokom.
Pravna podlaga za delovanje Rdečega križa Slovenije ob naravnih in drugih nesrečah
Pravno podlago za delovanje Rdečega križa v takšnih razmerah predstavljajo Ženevske konvencije iz leta 1949 in dopolnilni protokoli iz leta 1977, ki so jih ratificirale domala vse države, med njimi tudi Republika Slovenija. Poleg mednarodnih aktov opredeljuje vlogo Rdečega križa Slovenije tudi domača zakonodaja s področja zdravstva, obrambe, zaščite in reševanje ter Zakon o Rdečem križu Slovenije, ki je bil sprejet leta 1993.
Pravno podlag predstavljajo naslednji dokumenti:
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94; 15., 21., 23., 71., 72., 80., 81. in 115. člen)
Zakon o Rdečem križu Slovenije (Uradni list RS, št. 7/93; 3., 9., 13., 14. in 15. člen)
Statut Rdečega križa Slovenije (12. člen)
Sklep vlade RS o ustanovitvi Stacionarija RKS (12.03.1992) in Nastanitvenih enot RKS Ljubljana in Nova Gorica (9.12.2004)
Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/2007; 3., 24., 30. in 41. člen)
Merila za organiziranje, usposabljanje in opremljanje Stacionarija RKS Maribor in Nastanitvenih enot RKS Ljubljana, Nova Gorica in Novo mesto (januar 2009)
Načrt obveščanja in aktiviranja Stacionarija RKS Maribor in Nastanitvenih enot RKS Ljubljana, Nova Gorica in Novo mesto (januar 2009)
Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015 (Uradni list RS, št. 57/2009)
Načrt ukrepanja
Načrt ukrepanja Rdečega križa Slovenije - Območnega združenja Žalec ob nesrečah si lahko ogledate v pripeti datoteki:
