Poučevanje laikov iz prve pomoči izvaja Rdeči križ kot eno svojih temeljnih poslanstev, pravzaprav prav s tega področja izhaja njegov nastanek. Junija 1859 je v Solferinu v Severni Italiji potekala huda bitka, v kateri je obležalo 40 000 hudo ranjenih ali umrlih vojakov. Povsem naključno se je v bližini bojišča znašel tudi Henry Dunant, poslovnež iz Ženeve, ki ni mogel verjeti, da je prizor pred njegovimi očmi resničen. Hudo ranjeni vojaki so ležali vsepovsod in trpeče čakali na smrt. To je bil zadosten razlog, da je dal pobudo za ustanovitev organizirane pomoči ranjencem, danes bi jo lahko poimenovali prva pomoč. Krajevno prebivalstvo, predvsem ženske, so pod njegovim vodstvom dajale prvo pomoč ranjencem; povezale so jim rane in jih oskrbele z vodo, hrano in odejami.

Druga zelo pomembna oseba je Florence Nightingale (1820-1910), ki so jo kot bolničarko poslali na prizorišče krimske vojne (1853-1856), da bi oskrbela ranjence, ki so umirali zlasti zaradi nepoznavanja medicine in izredno slabe zdravstvene oskrbe. Zgodovinski viri navajajo, da je zaradi nepoznavanja osnov prve pomoči umrlo kar 95 000 od skupno 300 000 francoskih vojakov. Florence Nightingale je v krimski vojni pripomogla k znižanju stopnje umrljivosti ranjenih vojakov za 20 odstotkov in tako rešila življenje okrog 50 000 ljudi.

Prva pomoč je tradicionalna naloga Rdečega križa in skoraj ni nacionalnega društva v svetu (v 191 državah), ki je ne bi izvajalo. Rdeči križ Slovenije ima po Zakonu o Rdečem križu na področju prve pomoči tudi javna pooblastila za usposabljanje ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa ter za izvajanje izpitov iz prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil.

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v 76. členu opredeljuje enote in službe civilne zaščite, med njimi tudi enote za prvo pomoč. Prva pomoč je neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodovanec ali nenadno zboleli na kraju dogodka in čim prej po njem ter je opravljena s preprostimi pripomočki in z improvizacijo. Pri prvi pomoči je treba ukrepati naglo, pravilno in v pravem zaporedju. Laična prva pomoč traja toliko časa, dokler ne pride strokovna pomoč.

Pripadniki enot za prvo pomoč se izobražujejo na 45-urnih tečajih prve pomoči, znanje pa obnavljajo na krajših obnovitvenih tečajih. Tako so seznanjeni z najnovejšimi doktrinarnimi smernicami s področja prve pomoči. Temeljno znanje, ki ga člani enot na tečajih pridobijo, je usmerjeno v preverjanje vitalnih življenjskih funkcij, oživljanje, preprečevanje krvavitev, prepoznavanje nenadnih bolezenskih stanj.

V skladu z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč enote za prvo pomoč organizirajo:

- gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, eno ekipo na od 50 do 300 zaposlenih delavcev na istem kraju in dodatno ekipo na vsakih 300 nadaljnjih zaposlenih;

- šole in drugi javni zavodi, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, otroškega, invalidskega in socialnega varstva ter nege starejših občanov, eno ekipo, če imajo več kot 300 otrok, učencev, študentov ali oskrbovanih oseb na istem kraju;

- občine, ki imajo od 5.000 do 10.000 prebivalcev najmanj eno ekipo in na vsakih nadaljnjih 10.000 prebivalcev še po eno ekipo.

Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Žalec je ustanovil skupne ekipe prve pomoči z Občino Žalec, Občino Prebold in Občino Vransko:

RKS - OZ Žalec Občina Žalec I.

Katarina Vasle, vodja ekipe

RKS - OZ Žalec Občina Žalec II.

Jaka Jelen, vodja ekipe

RKS - OZ Žalec Občina Prebold

Manica Ocvirk, vodja ekipe

RKS - OZ Žalec Občina Vransko

Aljaž Brdnik, vodja ekipe

Bolničarji so člani ekip prve pomoči pri Rdečem križu ali kateri drugi prostovoljni organizaciji (gasilska društva, Gorska reševalna služba, jamarska društva…), ki sestavljajo ekipe za zaščito in reševanje v sistemu Civilne zaščite.

Prva pomoč je veščina, ki lahko zagotovi učinkovito in hitro ukrepanje ter pomaga pri oskrbi poškodb oziroma pri nenadni bolezni, lajša trpljenje in povečuje možnosti za preživetje ljudi v stiski. Prva pomoč traja toliko časa, dokler poškodovanec ali oboleli ne dobi ustrezne strokovne pomoči.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizira v dogovoru z Rdečim križem Slovenije in drugimi nevladnimi organizacijami ter občinami do 200 ekip za prvo pomoč, ki lahko delujejo na območju celotne države. Območna združenja Rdečega križa Slovenije v sodelovanju z občinami ustanovijo najmanj eno ekipo na 5.000–10.000 prebivalcev in na vsakih nadaljnjih 10.000 prebivalcev še eno ekipo. Ekipe so poimensko zapisane v evidenci Uprave RS za zaščito in reševanje in se jih po potrebi lahko aktivira.

Ekipa prve pomoči RKS je sestavljena iz šestih članov. Ima obveznega vodjo ekipe in pet članov, izmed katerih je eden namestnik vodje. Vsi člani ekipe morajo imeti opravljen predpisani 45-urni tečaj in izpit za bolničarje prve pomoči.

Naloge teh ekip so predvsem:

- dajanje prve pomoči poškodovanim in obolelim,

- pomoč pri izvajanju triaže,

- pomoč pri dekontaminaciji poškodovanih ali obolelih,

- sodelovanje pri prevozu lažje poškodovanih in obolelih,

- sodelovanje pri negi poškodovanih in obolelih ter

- sodelovanje pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov.

Ekipe so aktivirane ob naravnih in drugih nesrečah, kot so nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, jedrska nesreča ter druge ekološke in industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in z ravnanjem pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba orožij ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja.