Združeni narodi so že skoraj pred štirimi desetletji, na svetovni ravni, prepoznali pomemben prispevek prostovoljstva k družbeni blaginji in 5. december razglasili za mednarodni dan prostovoljstva. Gre za praznik prostovoljk in prostovoljcev, a hkrati tudi dan, ko imamo humanitarne in prostovoljske organizacije ter društva, pripadniki oblasti, mediji in širša družba, edinstveno priložnost, da se ozremo in prepoznamo enormni prispevek, ki ga prostovoljstvo prinaša k družbeni blaginji ter se vsakemu posebej in vsem skupaj zahvalimo za nesebični prispevek za boljšo prihodnost človeštva.
Seveda pa je mreža 14-ih milijonov prostovoljcev Mednarodnega gibanja Rdečega križa in več kot 10.000 prostovoljk in prostovoljcev RK Slovenije, neustavljiva vse dni v letu. S svojo aktivno participacijo prostovoljci RKS blažijo stiske in spreminjajo življenja tisočerih soljudi, tudi v položajih, kjer je lahko celo ogroženo njihovo lastno življenje. Prostovoljci, ki na letni ravni opravijo okoli pol milijona prostovoljskih ur, so gibalo vseh humanitarnih programov in storitev, ki jih za/in v korist ljudi v stiski, izvaja RK Slovenije.
Sodobni, kompleksni humanitarni izzivi, s katerimi se človeštvo spopada v zadnjem obdobju; migracije, kompleksne naravne nesreče večjih razsežnosti in pandemija covida-19, so še dodatno osvetlile pomembnost prostovoljk in prostovoljcev, ki se nesebično razdajajo v lajšanju trpljenja in blaženju stisk sočloveka. Veliko je bilo že napisanega na to temo, a ne moremo mimo dejstva, da so v drugem valu odziva na covid bolničarji RKS – prostovoljci usposobljeni za nudenje laične prve pomoči na visokem strokovnem nivoju – in drugi prostovoljci opravili 158.000 prostovoljskih ur, kar je toliko kot jih opravi podjetje s 75-imi zaposlenimi na letni ravni.
Številke so zgovorne same zase, a vendarle si moramo pri sistematičnem delu s prostovoljci prizadevati, da prepoznamo prispevek slehernega prostovoljca in ustrezno poskrbimo za njegovo dobro psihosocialno počutje ter lastno varnost. Aktualni humanitarni izzivi so humanitarne in prostovoljske organizacije primorale v nove oblike delovanja ter iskanje novih metod in pristopov k delu, ljudi pa dodatno spodbudile k aktivni participaciji.
Učinkovit odziv na naraščajoče in nove oblike ranljivosti v družbi terja iskanje sinergij in združevanje moči pri ustvarjanju podpornega okolja, tako znotraj naše organizacije, oblasti in širše družbe, za negovanje prostovoljskega potencial in ustvarjanje preobrazbene energije, potrebne za spopadanje z novimi humanitarnimi izzivi.
Dosedanje izkušnje dokazujejo, da smo skupaj neustavljivi in krepijo prepričanje, da bomo s skupnimi močmi zmožni učinkovitega odziva na humanitarne izzive, ki nas čakajo v prihodnosti.