To je slogan letošnjega svetovnega dneva krvodajalcev, ki poteka vsako leto 14. junija, da bi  ljudi po vsem svetu ozavestili o potrebi po varni krvi in krvnih proizvodih za transfuzijo ter o ključnem prispevku prostovoljnih darovalcev krvi za nacionalne zdravstvene sisteme.

V preteklih letih so nekatere države uvedle plačilo za darovano kri, a izkazalo se je, da to ni prineslo večjega odziva javnosti, kar lepo pokaže na dejstvo, da krvodajalstvo deluje, ko se ljudje za darovanje krvi odločijo zato, da bi storili nekaj dobrega. Pri tem ima veliko vlogo promocija in informiranje mladih. Tudi zato Rdeči križ Slovenije, poleg promocije krvodajalstva med podjetji, redno organizira izobraževanja in informiranje v šolah ter tako vzgaja mlade, da se potem, ko dopolnijo 18 let, pridružijo veliki družini srčnih ljudi.

V Sloveniji so vse od prve krvodajalske akcije leta 1953 krvodajalci prostovoljno, neplačano in anonimno darovali kri več kot 6.144.608- krat

Anonimno seveda ne pomeni, da krvodajalci skrivajo svojo identiteto, pač pa, da prejemniki darovane krvi ne vedo, kdo je daroval kri, ki so jo prejeli; enako kot krvodajalci ne izvejo, kdo je prejemnik krvi, ki so jo darovali. Darovanje krvi ni dejanje med dvema posameznikoma, temveč je dejanje solidarnosti – medsebojne pomoči v skupnosti. Prostovoljno pomeni, da ni mogoče od nikogar zahtevati ali pričakovati, da daruje svojo kri. Krvodajalci so tisti, ki se za to odločijo sami, po lastnem premisleku, brez vsakršnih pritiskov. Neplačano pa pač pomeni, da krvodajalec za darovano kri ne prejme nikakršnega plačila, ne v denarju ne v kakem drugem materialnem nadomestilu.

Letno je 370 terenskih krvodajalskih akcij

Redna krvodajalka je tudi predsednica Rdečega križa Vesna Mikuž, ki je danes darovala kri na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Šempetru. Ob tem je dejala, da si »krvodajalci in krvodajalke zaslužijo vsa priznanja in zahvale in so najboljši pokazatelj solidarnostne družbe. In četudi bi nekdo mogoče rekel, da se ponavljamo in je bilo slednje že velikokrat povedano, mislim, da je prav, da to ponovimo, saj krvodajalci nesebično darujejo del sebe za dobrobit nekoga, ki ga sploh ne poznajo, in to brez pričakovanja, da bi zato karkoli prejeli ali se okoristili.«

Zahvalila se je »tudi vsem tistim, ki pomagajo pri spodbujanju in organizaciji krvodajalstva. Zaposlenim in prostovoljcem Rdečega križa Slovenije, skupaj s transfuzijskimi službami, ki letno organizirajo 370 terenskih krvodajalskih akcij in poskrbijo, da so vsakodnevno po celi Sloveniji, skoraj v vsakem kraju.«

Pred odhodom v tujino darujte kri

Zaradi preprečevanja prenosa novega koronavirusa, posamezniki, ki so bili v tujini, še 14 dni po prihodu domov ne smejo darovati krvi, zato Rdeči križ Slovenije poziva vse, da še pred odhodom na dopust zavihajo rokav in darujejo kri. S tem bodo pripomogli k vzdrževanju poletnih zalog krvi in izvajanju operativnega programa.