Krvi ni možno zamenjati z nobeno drugo tekočino

4. junij je dan slovenskega krvodajalstva, 14. junij svetovni dan krvodajalstva

Postopek odvzema krvi po vojni ...

Postopek odvzema krvi po vojni ...

Postopek odvzema krvi v današnjem času ...

Postopek odvzema krvi v današnjem času ...

Svetovni dan krvodajalstva je 14. junij. Vsak četrti zemljan bo enkrat v življenju potreboval kri. Vsak krvodajalec lahko že v desetih minutah, kolikor traja odvzem krvi, pomaga nadaljevati kar tri življenja. V Sloveniji vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri. 5,7% Slovenk in Slovencev daruje kri, kar nas uvršča v evropsko povprečje.

4. junija 1945 so v Sloveniji v transfuzijskem oddelku pri Centralni vojni bolnišnici v Ljubljani konzervirali prvih 19 steklenic krvi, ki so vsebovale sredstvo proti strjevanju. Tako se je začelo obdobje organiziranega krvodajalstva pod varstvom Rdečega križa Slovenije in zato je 4. junij dan slovenskega krvodajalstva.

Leta 1946 je transfuzijski oddelek prevzela Medicinska fakulteta. V naslednjih letih so se v večjih bolnišnicah že ustanavljale postaje za transfuzijo: v Mariboru leta 1948, na Ptuju in v Celju 1949 in v Slovenj Gradcu leta 1954.

V ptujski bolnišnici so oktobra 1948 ljudi pozvali h krvodajalstvu na razstavi požarne varnosti. V ambulanti za prvo pomoč so razstavili tudi, kot so zapisali v lokalnem časopisu, pripravo za prenos krvi. V pozivu so poudarili, da pri razvoju socialističnega gospodarstva naraščajo industrializacija, mehanizacija, poljedelstvo in motorizacija prometa, zato se dogajajo tudi nesreče, zaradi katerih so večje potrebe po krvi.

V začetnem obdobju krvodajalstva so za odvzem krvi še plačevali, v ptujski bolnišnici z živilsko nakaznico za mast, sladkor in meso. Na Štajerskem in v Prekmurju je bilo še desetletje po vojni običajno, da so si nekateri starejši sekali žile oziroma puščali kri (venepunkcija), na primer pri revmatizmu. Pogosto so to počeli brivci ali zdravilci v lokalnih kopališčih.

Vabila krvodajalcem so se največkrat objavljala v časopisih, ki so izhajali v regiji, kjer je bila bolnišnica. Decembra 1949 so v celjski bolnišnici krvodajalcem po odvzemu krvi dali kosilo, nekaj denarja in živilske nakaznice za 750 gramov sladkorja, 900 gramov masti, 3 kilograme svežega mesa in 1 kilogram moke. Darovalce so tudi pozvali, da odslej kri darujejo v njihovi transfuzijski postaji in ne več v Ljubljani. Vsem iz bolj oddaljenih krajev so povrnili tudi potne stroške.

Z leti se je transfuzijska dejavnost razvijala in širila. Ker so krvodajalci prejeli živilske nakaznice, je bilo to za ene kot plačano krvodajalstvo. Neplačano anonimno prostovoljno krvodajalstvo se je začelo leta 1953. Prve krvodajalske akcije na terenu 9. marca 1953 v Zagorju se je udeležilo 9 rudarjev. Akcijo so organizirali na pobudo Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije, Občine Zagorje in sindikatov. Po letu 1955 so se tudi na našem območju začele krvodajalske akcije.

Tudi danes je Rdeči križ nacionalni organizator krvodajalskih akcij. Konjak, ki so ga ob malici prejeli zaposleni krvodajalci, so opustili leta 1976 in ga zamenjali s čajem.

V sodelovanju z Zavodom RS za transfuzijsko medicino in Zakonom o Rdečem križu Slovenije je RKS nacionalni organizator krvodajalstva in javno pooblaščen za organizacijo krvodajalskih akcij. Krvodajalstvo natančno opredeljuje Zakon o preskrbi s krvjo, proste dneve pa določa 169. člen Zakona o delovnih razmerjih.

Rdeči križ Slovenije vzpostavlja prostovoljno, brezplačno in anonimno krvodajalstvo. Vsako leto pripravi program krvodajalskih akcij, ki so usklajene z zdravstveno službo in neposrednimi organizatorji. Programi krvodajalskih akcij se redno objavljajo v tiskanih in elektronskih medijih. Kdaj in kje poteka krvodajalska akcija, območna združenja Rdečega križa krvodajalce in javnost posebej obveščajo še z osebnimi vabili (danes prek SMS-sporočil ali mobilne aplikacije na pametnem telefonu) in s plakati. V zahvalo za udeležbo krvodajalcem in organizatorjem akcij RKS pripravlja srečanja, na katerih jim podeljujejo zahvale in zaslužna priznanja.

Vsak krvodajalec je tudi potencialni prejemnik krvi. Da zadostimo potrebam zdravstva po krvi, v Sloveniji potrebujemo vsak delovni dan med 300 in 350 krvodajalk in krvodajalcev. Prav prostovoljnost, neplačanost in anonimnost so se v več kot 60-ih letih organiziranega krvodajalstva pokazale kot dobri temelji za preskrbo s krvjo.

V žalskem območnem združenju RK letos organiziramo 13 krvodajalskih akcij; v juniju kar 3: v Hotelu Prebold 9. junija, od 7. do 10., v veroučni učilnici Župnije Polzela 22. junija, od 7. do 12. in v Kulturnem domu Vransko 23. junija, od 7. do 10.

Plan ostalih krvodajalskih akcij je na voljo na: https://zalec.ozrk.si/sl/krvodajalstvo/

 

Vir: Kerec, D.: Človek, naša prva skrb. Rdeči križ na Slovenskem od začetkov do danes. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 2019.

Nazaj
©2024 Oblikovanje in izdelava spletne strani Kabi d.o.o.