Pobudnika projekta Lidl Slovenija in program Ekošola sta ta dan razglasila za dan brez zavržene hrane, da bi opozarjala na problematiko in zmanjševanj količin zavržene hrane. V EU zavržemo kar 20 % vse hrane, ki je bila pridelana za prehrano ljudi, prav tako je odpadna hrana tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov.

S tem ko zavržemo hrano, ne zavržemo samo pikastega jabolka, ki nam ni všeč, ali jogurta, na katerega smo v ozadju hladilnika pozabili, ampak tudi vse naravne vire, torej tla oz. kmetijske površine, vodo energijo, ter delo, ki je bilo vloženo v pridelavo in pripravo hrane.

Stran vržemo toliko hrane, kot je pridelamo na pridelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij. Po podatkih Statističnega urada RS več kot polovico vse odpadne hrane v Sloveniji povzročimo v gospodinjstvih. V letu 2020 je to pomenilo 68 kg odpadne hrane na prebivalca, od tega kar 27 kg še užitne hrane.

Kot posamezniki lahko zmanjšamo količino zavržene hrane tako, da obroke načrtujemo glede na to, katera živila je treba porabiti prej. Prav tako naenkrat ne kupimo preveč hitro pokvarljivih živil in ne kupujmo prevelikih količin hrane. Dobro je, če ločimo med oznakama »uporabno do« in »uporabno najmanj do«. Kadar kuhamo, pripravimo primerne količine hrane, pri pripravi novih jedi pa uporabimo ostanke prejšnjih.

Hvala, da skupaj z nami ustvarjate boljši svet.